Najpogostejše telefonske prevare v Sloveniji in kako se pred njimi obraniti

Telefonski prevaranti v Sloveniji vedno znova poslujejo po istih vzorcih: ustvarijo nujnost, se izdajajo za zaupanja vredno institucijo in vas spravijo v položaj, da sami izročite denar ali podatke. V tem pregledu so najpogostejše sheme, kako jih prepoznamo in kaj narediti, če je prevara že uspela.

Lažni klic »varnostne službe« banke

Pri tej shemi vas pokliče »zaposlen v banki«, ki sporoča sumljivo transakcijo ali pa trdi, da je vaš račun ogrožen. Nekateri prevaranti gredo tako daleč, da vam na telefon pošljejo »uradno obvestilo« v obliki SMS, zato se klic zdi potrjen. Cilj je vedno enak: da čim prej potrdite ali vnesete geslo, enkratno kodo ali številko kartice, oz. da sami prenesete denar na »varnostni račun«.

Znaki, da gre za prevaro:

• Klicatelj po telefonu zahteva geslo, PIN ali enkratno SMS kodo – prava banka tega nikoli ne počne.
• Slišite pritisk na čas: »če ne boste takoj ukrepali, bo račun zaprt«.
• Predlagan je prenos denarja na drug račun »za zaščito« – prave banke nikoli ne prosijo strank, da sami premestijo sredstva.
• Klicalca ni mogoče preveriti: če pokličete nazaj na uradno številko banke (iz kartice, spletne strani ali aplikacije), o klicu nimajo pojma.

Če vas kdo pokliče v imenu banke, klic prekinite in pokličite samo na uradno številko, ki jo zanesljivo poznate.

Lažni kurir in lažna pošta

Druga pogosta shema je povezana s pošiljkami. Najprej prejmete SMS ali klic o »zadržani pošiljki«, »carinski dajatvi« ali »neuspelem dostavi«, v katerem je povezava na lažno spletno stran. Klicalci včasih pokličejo kar po telefonu in vas prepričujejo, da naj plačate majhen znesek za ponovni poskus dostave. Pogosto se izdajajo za Pošto Slovenije ali znane mednarodne kurirske službe.

Rdeče zastavice: povezava v sporočilu ne vodi na uradno domeno, plačilo je mogoče le prek kartice, spletna stran pa je videti smešno podobna, a ne identična. Prava pošta in kurirji pošiljke sledijo v uradni aplikaciji; če niste nič naročili, sporočila ne klikajte in ga izbrišite.

Lažne nagrade in izžrebi

Sporočilo ali klic sporoča, da ste »zmagali« v nagradni igri, ki ste jo – po trditvah klicalca – sicer sodelovali. Za izplačilo naj najprej plačate »strošek prenosa«, »dajatev« ali pa posredujete osebne in bančne podatke. Prava pravila izžrebov v Sloveniji so jasna: dobitke se ne plačuje vnaprej, prave organizacije pa zmagovalce nikoli ne obremenjujejo s stroški, ki jih je treba pokriti pred izplačilom. Vsaka zahteva po predhodnem plačilu je zanesljiv znak prevare.

Lažne naložbene ponudbe

Ta shema je med najbolj drago od vseh. Klicalci se predstavijo kot »svetovalci« naložbene platforme, obljubljajo hitre dobičke, v pogovoru navajajo domišljijske uspehe drugih strank in vas pozivajo, da začnete z »majhnim zneskom«. Pogosto so te ponudbe oglaševane tudi prek spletnih oglasov s slikami znanih osebnosti, ki za tisto ponudbo sploh ne vedo.

Znaki, da je naložbena ponudba prevara:

• Obljubljen zagotovljen dobiček ali »nizko tveganje z visokim donosom« – resnične naložbe tega ne morejo zagotoviti.
• Pritisk, da odločite še danes, ker »priložnost kmalu mine«.
• Pritisk k uporabi plačilnih metod, ki jih je težje povrniti (kripto valute, neposredni prenosi).
• Zahteva po dodatnem plačilu »davka« ali »provizije«, šele potem ko želite denar umakniti.

Pred vlaganjem pri ponudniku, ki ga ne poznate, preverite pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ali ima dovoljenje za poslovanje in ali je objavila opozorilo zoper njega.

Kaj narediti, če ste že plačali ali posredovali podatke

Hitro ukrepanje je ključno in lahko še prepreči večjo škodo:

1. Takoj pokličite svojo banko na uradno številko in naj blokirajo kartico ter račun. Banka lahko v nekaterih primerih še začasno zadrži transakcijo.
2. Spremenite gesla za spletno in mobilno banko, e-pošto in druge pomembne storitve, zlasti če uporabljate ista gesla večkrat.
3. Prijavite dogodek policiji na številki 113. Če ste izročili denar ali podatke, je prijava potrebna ne glede na znesek; policija lahko posreduje tudi pri nujnih primerih prek številke 112, vendar je 113 prava izbira za prijavo zločina.
4. Pripravite dokazila: zaslonske slike sporočil, številke klicalcev, datumi transakcij, potrdila o plačilih.
5. Opozorite svoje bližnje, saj prevaranti pogosto povabijo še druge člane družine.

Za dodatno pomoč pri reševanju sporov s podjetji lahko kontaktirate tudi Urad RS za varstvo potrošnikov.

Kako se vnaprej zaščititi

Dobra zaščita je kombinacija navad in tehnologije. Ne odgovarjajte na nepričakovane klice s povezavami, ne shranjujte bančnih podatkov v sporočilih, in vsako prošnjo po denarju preverite po neodvisnem kanalu. Na telefonu si pripravite blokado neznanih številk – na Androidu prek aplikacije Telefon → Nastavitve → Blokirane številke, na iPhone pa prek Telefon → Zadnji klici → ⓘ → Blokiraj tega klicatelja. Poleg tega lahko uporabite tudi aplikacije za prepoznavanje in blokado motečih klicev, med njimi NoCall, ki znane sumljive številke označi še pred dvigom. Prevaranti se prilagajajo, a temelj njihovega uspeha ostaja enak: vaša naglica. Ko jo odstranite, večina shem takoj propade.